Psihoterapija se ukvarja z zdravljenjem duševnih težav ter reševanjem čustvenih ter medosebnih težav ob pomoči psiholoških sredstev. Njen cilj je odstraniti ali modificirati že obstoječe simptome ter spremeniti moteče oblike vedenja in obenem spodbujati osebno rast ter razvoj doseganja bolj kakovostnega življenja.
Psihoterapija je zahteven in dolgotrajen postopek zdravljenja, s katerim se lahko pomaga ljudem, ki trpijo zaradi posameznih duševnih motenj, težav in bolezni. Če se našteto ne zdravi, večina duševnih motenj postane trajnih in celo napredujejo.
Duševne motnje, bolezni ter podobno se kažejo tudi v načinu življenja. V največji meri poskuša psihoterapija reševati težave sproti ali jih vsaj omiliti. Vemo, da določenih težav na tak način ne more rešiti nobena druga oblika zdravljenja.
Seznam vsebine
Psihoterapevt z vrhunskim znanjem in izkušnjami
Ljudje, ki zdravijo na področju psihoterapije, se imenujejo psihoterapevti. Zelo pomembno je, da ima psihoterapevt dobro temeljno znanje. Poleg tega je dobro, da je taka oseba tudi zelo široko razgledana.
Oblike in vrste psihoterapije
Psihoterapija temelji na številnih tehnikah in metodah. Ključni dejavnik zdravljenja je odnos med terapevtom in klientom.
Glede na obliko ločimo:
individualno terapijo
skupinsko terapijo
kombinirano terapijo
partnersko terapijo
družinsko terapijo
Individualna psihoterapija
Individualna psihoterapija obsega redne strukturirane pogovore med klientom in psihoterapevtom. Njuni pogovori se osredotočajo na sedanje ali na pretekle probleme, izkušnje, občutke, misli ali odnose. Odnos med njima je ključnega pomena, zato je nadvse pomembno, da se klient ob svojem terapevtu dobro počuti. Pogoj, da se lahko kot klienti vključujemo v ta proces, je, da imamo motiviranost za dolgotrajno ukvarjanje s seboj. Prav tako je na seanse potrebno hoditi redno. Ponavadi je to enkrat na teden po eno uro. V kriznih obdobjih je mogoče seanse na osnovi dogovora tudi zgostiti.
Skupinska terapija
Za skupinsko terapijo je značilno, da v njej sodeluje večja skupina ljudi, nekje do deset članov, ter terapevt. Tudi ta oblika zahteva zaupnost in zaupljivost. Priporočljiva za osebe, ki doživljajo težave v medosebnih odnosih in ki težko govorijo o sebi.
Kombinirana psihoterapija
Kombinirana psihoterapija velja za posebno obliko terapije. Pri njej se klient pri istem terapevtu vzporedno udeležuje individualnih in skupinskih obravnav. Tako obliko predlaga terapevt, in sicer na osnovi indikacij.
Partnerska terapija
Partnerska terapija poteka zelo podobno kot individualna psihoterapija. Kljub temu je njej poudarek namenjen odnosu med partnerjema. Njen cilj je, da parom oziroma zakoncem omogoča zgraditev bolj kakovostnega odnosa, ki naj bi temeljil predvsem na dialogu, poslušanju, razumevanju in spoznavanju partnerja. Obenem temelji na sprejemanju njegovih dobrih in slabih lastnosti.
Družinska psihoterapija
Družinska psihoterapija omogoča, da družinski člani lahko živijo v manj konfliktnem in manj motečem okolju. V to obliko terapijo so vključeni terapevt ter vsi prizadeti družinski člani.
Različni psihoterapevtski pristopi
Prav vsi psihoterapevtski pristopi imajo enak namen. Z uporabo različnih metod in tehnik pa imajo kljub temu različne cilje.
Nekateri pristopi so usmerjeni v odstranitev simptomov in spremembe vedenja. Z drugimi metodami in tehnikami se želi doseči globlje spremembe v posameznikov strukturi osebnosti. Nekatere metode in tehnike pa se usmerjajo predvsem na sistem odnosov.
Štiri različna teoretska izhodišča
Na osnovi različnih teoretskih izhodišč razlikujemo med štirimi skupinami psihoterapevtskih pristopov. To so analitična psihoterapija, kognitivno-vedenjska terapija, sistemska terapija in humanistično-eksistencialna terapija. Med posebno obliko sodi še podporna oziroma suportivna terapija. V okviru vsakega od pristopov obstajajo še številne šole oziroma smeri.
Vse smeri sodobne psihoterapije so rezultat povezovanja spoznanj različnih strokovnih področij in spoznanj. Vsaka med njimi bi bila lahko zato označena kot integrativna.
Vedeti pa moramo, da ne obstaja najboljša psihoterapija za posamezno duševno motnjo. Lahko pa trdimo, da obstaja najbolj ustrezen pristop ali kombinacija pristopov za vsakega posameznika. Vsekakor se pri tem upošteva njegove težave, motiviranost, cilje ter sposobnost za doseganje sprememb.
Razlika med psihoterapijo in svetovanjem
Veliko ljudi psihoterapijo enači s svetovanjem ali pogovorom. Potrebno se je zavedati, da je psihoterapija metoda zdravljenja čustvenih težav ter duševnih in osebnostnih motenj, ki je tudi pomoč pri osebni rasti ali preoblikovanju osebnosti. Svetovanje pa pomeni pomoč pri iskanju rešitev v konkretnih situacijah ali pa ta posamezne težave v danem trenutku.
Svetovanje je zelo pogosto povezano s področji zunaj zdravstva. Pri tem mislimo na svetovalne službe v šolah, centrih za socialno delo, podjetjih ter podobno.
Prav tako je dobro, da se zavedamo, da vsaka psihološka pomoč še ni psihoterapija. Psihoterapija prav tako ne ponuja rešitev za vse duševne težave. Kljub temu pa je pogosto najboljša ustrezna oblika zdravljenja.
