Depresija ima lahko nešteto obrazov

V današnjem času je veliko bolezni in stanj, za katere sodobna medicina še ni našla pravih izrazov in seveda tudi pravih vzrokov ne. Včasih je stanje ali pa bolezen v taki obliki, da je res še nismo videli in na prvi pogled je stvar lahko izjemno srhljiva. Depresija je npr. eno od stanj, če temu lahko rečemo tako, ki ima lahko nešteto obrazov. In nekateri so torej prav srhljivi ter skrb vzbujajoči.

Je depresija prisotna samo dandanes?

Kaj natančno pripelje do depresije, v resnici ne ve povedati nihče. Sicer lahko naštejemo nekaj vzrokov, ki bi lahko kot kombinacija povzročili depresijo, vendar ni nujno, da to velja za vsako osebo. Verjetno je bila depresija pogosta tudi v starih časih, toda verjetno ji niso posvečali veliko pozornosti. Mogoče torej dandanes mislimo, da je to bolezen sodobnega časa. Saj morda je, toda prisotna je že dolgo časa in pokaže se res v številnih različicah. Najpogosteje, kar je izjemno zanimivo, se v depresiji znajdejo ljudje, ki imajo vsega zadosti, ali pa ljudje, ki so na robu revščine. Zanimivo, kajneda?

Depresija ima značilne znake

Strokovnjaki pišejo o tem, da ima depresija tipične znake, na katere moramo biti še posebej pozorni. Če se najdemo v vseh, potem je dobro, da si poiščemo strokovno pomoč in to v najkrajšem možnem času. Za prvo silo je dovolj, da morda pokličemo kako brezplačno telefonsko številko. Tovrstni kontakti so prisotni na različnih spletnih straneh. No, vrnimo se nazaj na tipične znake, ki kažejo morda na to, da nas je obiskala depresija. V prvi vrsti je to izredna občutljivost ter slaba volja, ki jo spremljajo še glavobol, živčnost ter razdraženost. Obenem nam ni niti do hrane, ki jo imamo sicer radi, niti do pijače. Zapiramo se v svoj svet, prijateljem ne zaupamo oziroma se nam sploh ne da družiti ter tudi pogovarjati se z njimi. Znakov je še več, toda našteti so najbolj pogosti in najbolj značilni za tovrstno stanje.

Kdo nam lahko pomaga?

Ko je depresija del nas, se moramo nujno čim prej vzeti v roke. Najprej je dobro, da se zaupamo staršem, prijateljem, sorodnikom ali pač znancem. V nadaljevanju pa nam potem vsaj eden od njih, če ne kar sami, ponudi oziroma priskrbi strokovno pomoč, ki je najpogosteje v obliki psihoterapije.

Iz iste kategorije: