Prav vsaka žival, na katero se lahko v tem trenutku spomnite, ima možgane. A človeški možgani so unikatni. Čeprav po velikosti niso ravno največji, nam omogočajo, da govorimo, si predstavljamo in rešujemo različne probleme. Zares so prav neverjeten organ.
Mislite, da o človeških možganih veste že vse? Premislite še enkrat. Obstaja namreč velika razlika med našo predstavo o tem, kako možgani delujejo, in tem, kako delujejo v resnici.
V nadaljevanju vam zato razkrivamo 3 presenetljiva dejstva o delovanju možganov. Upamo, da se iz njih naučite čim več!
Seznam vsebine
1. Možgani so bolj kreativni takrat, ko smo utrujeni.
V primeru, da spadate med jutranje tipe, boste najpomembnejša analitična opravila, kamor sodi reševanje problemov in sprejemanje odločitev, zagotovo želeli narediti v zgodnjih dopoldanskih urah. Ravno obratno pa velja za nočne sove. Te bodo svoje male sive celice najbolje izkoristile v večernih urah.
Pri kreativnem delu pa se zadeva popolnoma spremeni. Zakaj? Ko ste utrujeni, se vaši možgani niso več zmožni osredotočiti na določeno nalogo. Prav tako si težje zapomnijo povezave med različnimi idejami in koncepti. To pa še kako prav pride pri kreativnem delu, ki od vas zahteva, da razmišljate na nov način, ustvarjate nove povezave ter sprejemate nove ideje.
2. Možgani ne morejo opravljati več nalog hkrati.
V današnjem času, ko od nas v službah zahtevajo vedno več, nas vsi spodbujajo k večopravilnosti. To po domače povedano pomeni, da človek opravlja več nalog hkrati. Žal boste morali svojemu šefu povedati, da možgani tega pač niso zmožni.
Medtem ko vi mislite, da ste večopravilni, v bistvu samo hitro preskakujete od ene naloge k drugi in nazaj, nikakor pa jih ne opravljate hkrati. Pri tem pa vsaki nalogi posvetite manj pozornosti, zato je velika možnost, da bodo rezultati pri vseh nalogah slabši.
3. S telesno vadbo lahko možgane reorganiziramo.
Seveda je telesna vadba odlična za človeško telo. Tega se danes praktično zaveda že vsak otrok. Kaj pa možgani? Brez dvoma obstaja povezava med telesno aktivnostjo in tem, kako pozorni in budni so možgani. Z redno vadbo lahko še kako povečate kognitivno sposobnost možganskih celic. Izboljšajo se dolgotrajni spomin, sposobnost reševanja problemov in tako naprej.
Pa ne samo to, poveča se tudi občutek sreče. Ko se srčni utrip pospeši, možgani to zaznajo kot trenutek stresa. Mislijo namreč, da se borite s sovražnikom ali pa da bežite od njega. Zaradi tega telo izloča poseben protein, ki zaščiti možgane ter jih resetira. Poleg tega se med vadbo v možganih sproščajo tudi hormoni endorfini, ki jim pravimo kar hormoni sreče. Nič čudnega torej, da ste po teku ali kolesarjenju vedno tako dobre volje.
